 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
 Objavljeno: 31 Jul 2013 12:36 Naslov sporočila: Rogač - Lucanus cervus |
 |
|
.... vsaj jaz tako mislim, saj ima take mogočne roge.
Hotela pa sem vprašati, ali jih je res nekdaj bilo veliko več ali sem samo jaz kot otrok pač veliko več bila v naravi - od blizu, v travi brez klopov - in sem jih zato več videla. Smo se ga otroci bali, ker je kar grdo uščipnil.
Pa še to me zanima: kaj pa on dela v vrtu? S čim se hrani? Kako prezimi?
Nekje na spletu sem prebrala, da je postal tako redek, da naj vsak, ki ga najde, javi lokacijo - kdo kaj ve o tem?
Pa še to: mi mu nismo nikoli rekli rogač, za nas je bil vedno KLEŠMAN.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 31 Jul 2013 13:33 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, lpmami, res jih popisujejo. Javi, vsak podatek je dragocen. Sporoči vrsto.
Pred kake 14 dnevi je pri nas vsak večer malo pred 21. priletel samec okoli hiše in izginil v smeri skupine smrek. Eanko, kot lani.
Je pa gotovo res, da je vseh žuželk bistveno manj, zaradi vseh vplivov človeka (tudi nočnega osvetljevanja) kto jih je bilo včasih, Če se samo spomnim, kak pokol si naredil če si pod večer peljal nekja kilometrov po cesti, koliko žuželk se je ujelo na sprednjo šipo. No, nekja podobnega sem prejšnji četrtek okoli 22. doživela ob Savi med Litijo in Hrastnikom in nisem vedela, ali naj bom vesela ali žalostna.
Tudi pri nas poznamo izraz klešman. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 31 Jul 2013 14:21 Naslov sporočila: |
|
|
Za rogače (tudi pri nas mu pravimo klešman, zakaj je potem uradno rogač?  ) sem brala, da izumirajo tudi zato, ker gozdove preveč čistijo in nimajo več na voljo dovolj trhlih dreves in štorov, v katerih se razvijajo njihovi ogrci. Pri nas že dolgo nisem videla nobenega, pa tudi včasih niso bili ravno pogosti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 31 Jul 2013 15:34 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas v Beli krajini je rogače kar možno opaziti. Kakšno leto več, drugo manj in je zanimivo poslušati te težkokategornike med letom. So prave pojave s kleščami. Menda imajo najraje trohneč hrastov les, sicer pa sem jih opazil tudi v votlem sadnem drevesu letos spomladi. So kar konkretni svaljki.
Skratka, pravi rokerji. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 31 Jul 2013 22:52 Naslov sporočila: Klešman |
|
|
Moj hrošč je bil en bleščeč osebek samca, naslednji dan ga ni bilo več.
Žal sem v aplikaciji prehitro pritisnila shrani in se potem ne da več urejati, tako da nisem mogla prilepiti slike niti opisati lokacije (razen naslova). Upam, da bo vseeno uporabna informacija.
Še vedno me zanima, kaj on dela v vrtu, s čim se hrani ln kako prezimi. Kdo ve kaj več o njem?
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 31 Jul 2013 23:38 Naslov sporočila: |
|
|
jah kaj dela na vrtu, tako kot vsi fantje, fejst punce išče, prav tako pa ni imun na dobro papico 
Drugače pa kolikor vem se odrasle živali ravno ne hranijo (?) in "se" dejansko iščejo golj z enim poslanstvom.
Prezimi pa ogrc v trohnečem lesu v katerega samica predhodno odloži jajčeca. Koliko časa pa se ogrc gosti pa ne vem, leto, dve?
Pravzaprav ima trohneč les v naravi kar pomembno vlogo.
Lansko leto sem v skoraj svežem vrbovem panju našel/opazil ogrca rožnato lososove barve, dolg pa je bil zagotovo 10 cm. Dejansko je vrtal rov v sicer mehak les. Na žalost ne vem v kaj se je razvil, bi pa me zanimalo kakšna pošast je nastala iz njega.
lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 05:51 Naslov sporočila: |
|
|
lpmami: saj lahko obvestilo pošlješ še enkrat, tokrat s popolnimi podatki.
juglans: a je bil tak, kot TALE na sliki, prvi v vrsti? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 07:42 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, res sem še enkrat vnesla. Tokrat mi je uspelo vnesti opis in dodati sliko.
Zdaj pa poskušam priti do kakšnega pregleda, da bi videla, kako je razširjen oz. kje ga opažajo.
P.S. Tudi to sem "zgruntala". Zelo zanimiva aplikacija, čeprav me prej hrošči niso posebej zanimali.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48
Prispevkov: 795
Kraj: MS - LJ
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 08:13 Naslov sporočila: |
|
|
| Juglans, tako kot praviš. V ˝pravem˝ gozdu so zaplate zelo starih dreves, podrtih debel, trohnečih in zaplate mladih, srednjih itd. dreves. V drevesih, ki so padla se ob trohnenju naseli ogromno življenja, ki je pogosto omejeno le na ta habitat. Te so še posebej ogrožene v današnjih upravljanih gozdovih, kako zelo, pa verjetno niti ne vemo, ker je takega okolja malo, da bi se ga lahko raziskovalo. Sicer pa vsak stadij naravnega gozda ponuja okolje specifičnim in različnim združbam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
NOVALIS
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 21:39
Prispevkov: 357
Kraj: Naklo
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 10:44 Naslov sporočila: |
|
|
| Do lanskega leta smo ga imeli tudi pri nas - bila sta par, samček in samica. Vedno smo se srečali pri našem lijaku, kjer smo imeli tlakovano s kostanjem. Z leti je le-ta začel trohneti in smo se odločili, da tlak zamenjamo. V starem kostanju je bilo polno belih debelih črvov - mož je to odpeljal v gozd. Ampak po zamenjavi tlaka se rogač ni več pojavil (na žalost), očitno smo mu uničili njegov dom. Tolaži me to, da smo ga odnesli v gozd - sem pa tudi sama brala, da so zelo redki. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15
Prispevkov: 2668
Kraj: Ljubljana in Istra
|
| Objavljeno: 03 Avg 2013 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
Novalis, ti debeli črvi nikakorn niso rogačevi (ob priliki pokažem sliko). so od zlatih minic, ki so mi se totalno zamerile ker pojedo tukaj v Istri -vse žvo-. cvet vrtnic (prašnike, češnje, slive, smokve itd vse kar ima malo sladkega in mokrega. polno drevo jih je. imela sem prav lovno obdobje na njih s posebej tehniko izdelano doma. naenkrat sem jih ujela, na smokvinih prvih plodovih po 20 in več skupaj. v momentu je bia kila robe.
pri meni v štoru oreha (zato tudi puščen) domuje rogač, a moram preveriti, ker ti moji imajo (moški- rog na glavi, ženske so manjše in brez ) . mogoče je to neki njihov bratranec. uničujejo nič a tudi kaj kmalu obležijo na hrbtu oz. odidejo v večna lovišta, če se ženske pred tem ne zakopljejo v podnožje štora in verjetno tam pustijo ličinko. po teh mojih mislim, da ne živijo več kot eno sezono. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
irenakk
Pridružen/-a: 12.06. 2013, 09:54
Prispevkov: 577
Kraj: Ajdovščina
|
| Objavljeno: 07 Avg 2014 11:47 Naslov sporočila: |
|
|
Premikam sem iz podvojene teme:
| vinkoz je napisal/a: | Pozdrav.
No--- in okrog češenj. Presenečenj ni videti konca.Sem navajen imeti v "gostih" šoje ,kune, polhe pa črni kos. In je ta STVOR verjetno opazoval perjad kako rabuta češnje, pa ga je zamikalo.Barva, okus? Pa dajmo malo gorništva špilat in ajde na češnjo dva in pol metra visoko. Najprej sem pomislil na netopirja, ki visi z glavo navzdol,prislonim lestev in kaj vidim..  To pa je že preveč.Popoldanska malica, vsi plodovi v neposredni bližini poškodovani.
lp. Vinkoz
 |
| metuljc je napisal/a: | | O, kako je lep, še barvo klešč ima v ustreznem tonu češnjam. Tile rogači so res lepi, zanimivi, redki in - zavarovani. |
| juglans je napisal/a: | Zanimivo ga je opazovati med letom, ko težkokategornik z vsem svojim okrasjem in orodjem manevrira v zraku. Je kar spreten letalec in za nevajeno "oko" kar na meji mogočega.
V arhivu imam nekaj posnetkov, vendar trenutno nimam dostopa.
Tu doli se ga kar opazi. Če vem pravilno, je rogač prisoten na področju rastišč hrasta.
Vinkoz, zanimiva in lepa fotka. |
| lpmami je napisal/a: | | S temi obarvanimi kleščami je prav mogočen lepotec! |
| irenakk je napisal/a: | Čeprav je to eden najbolj poznanih hroščev, verjetno sta bolj poznana le pikapolonica in koloradski hrošč, pa o njegovem življenju večina ljudi bolj malo ve. Z rogovju podobnimi čeljustmi se ponašajo le samci, medtem ko so čeljusti samic skoraj neopazne. Na prvi pogled bi mogoče kdo pomislil, da si rogač s tako ogromnimi čeljustmi lovi plen. A ni tako. Te čeljusti uporabljajo samci rogača, tako kot srnjaki in jeleni svoje rogovje, v borbah s tekmeci za samico. Seveda pa so čeljusti samcu v pomoč tudi pri parjenju, saj z njimi ujame samico, če mu hoče pobegniti.
Med parjenjem samec z "rogovi" zadržuje samico. Foto: H. Rothacher Aigle, Wikimedia Commons
Boj med dvema samcema. Foto: H. Rothacher, Wikimedia Commons
Rogače najpogosteje vidimo poleti od junija do avgusta, ko v mraku letijo naokrog. Pred seboj imajo samo en cilj – najti samico, se pariti in tako izpolniti svoje življenjsko poslanstvo. Parjenje poteka običajno na tleh in samec se s svojimi velikimi čeljustmi dotika tal ter tako dobesedno ujame samico v svoj »ljubezenski objem«. Po parjenju rogači kmalu poginejo, saj so svojo vlogo opravili.
Samica rogača ima zelo majhne čeljusti v primerjavi s samci. Foto: Andrew Butko, Wikimedia Commons
Iz jajčec, katere so samice odložile v tla ob razpadajoče drevo, se kmalu izležejo majhne bele ličinke. Hranijo se s trohnečim lesom hrastov, ustreza jim pa tudi les bresta, kostanja, jesena in drugih listavcev. Bolj kot so les napadle glive, mehkejši je in ličinka ga lažje prebavi. Po treh letih postane 8 centimetrov dolg in 2 centimetra širok »črv« z oranžnimi nogami in oranžno glavo. Tehta več kot 10 gramov in skozi kožo so vidni debeli sloji bledo rumene maščobe. Spomladi oz. zgodaj poleti, ko se zemlja segreje, ličinka preneha s hranjenjem in se začne pripravljati na preobrazbo. Najprej si v prsti oblikuje kot kokošje jajce veliko kamrico (kokon), katere stene zgladi s svojimi iztrebki. Po dveh mesecih napornega dela je kokon končan in preobrazba se lahko začne.
V stadiju bube je žival zelo občutljiva, saj se ne more braniti, zato je zelo pomembno, da je kokon na varnem mestu. Preobrazba traja približno 5 tednov in v tem času se buba v kokonu večkrat obrne, da ne dobi »preležanin«. V drugi polovici poletja končno nastopi čas, ko bubi poči "koža" in iz nje zleze rogač, kakršnega ga poznamo. Sprva je njegovo telo še mehko, občutljivo in blede barve. Če kokon ni bil natančno narejen in njegove stene niso popolnoma gladke, si lahko mlad hrošč v njem poškoduje nežna kožnata krila, zato bo kasneje s težavo letel. Po enem tednu mu oklep otrdi in dobi značilno rjavo barvo. Hrošč je sedaj popolnoma razvit, a pred vrati je jesen, zato zanj nastopi čas počitka in čakanja na novo poletje. Ves ta čas hrošč ne bo ničesar jedel in tudi potem, ko bo v začetku junija zapustil svoje podzemno domovanje, ne bo užival trde hrane. Vso svojo pozornost bo posvečal iskanju samice in le občasno si bo potešil žejo s sočnim sadjem in rastlinskimi sokovi. Živel bo le od maščobnih zalog, ki si jih je ustvaril kot ličinka, zato ne preseneča, da je njegova življenjska pot po preobrazbi tako kratka in da se konča takoj po parjenju.
V Sloveniji je rogač splošno razširjen in razmeroma pogost, medtem ko je marsikje v Evropi že zelo redek. Ogroža ga predvsem pretirano čiščenje odmrlega lesa iz gozdov in spreminjanje listnatih gozdov v iglaste. Pri nas je rogač zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, kar pomeni, da moramo ohranjati njegov življenjski prostor, posamezne osebke pa je prepovedano loviti ali jim kako drugače škodovati. Zanj so bila določena tudi posebna varstvena območja Natura 2000. |
| lpmami je napisal/a: | Tista dva samca v boju sta videti kot prava, "tavel'ka" jelena z mogočnimi rogovi  |
| supression je napisal/a: | Rogači so res lepi, ko jih vidim se nemorem upreti, da jih nebi prijel...seveda previdno  |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30
Prispevkov: 8002
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 07 Avg 2014 12:53 Naslov sporočila: |
|
|
Na našem vrtu so stalni gostje - vedno pa jih najdem na tleh, med rastlinami, če odstranjujem plevel. Tako sploh niesm vedela, da letijo  Kje imajo nabližji "otroški vrtec" ne vem-mogoče v odmrli in trohneči hruški, ki stoji v kotu vrta...
_________________
naredimo svet lepši |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
irenakk
Pridružen/-a: 12.06. 2013, 09:54
Prispevkov: 577
Kraj: Ajdovščina
|
| Objavljeno: 07 Avg 2014 13:17 Naslov sporočila: |
|
|
Mogoče je res hruška.
Voda, lani si omenila, da imaš v štoru oreha rogače z rogom na glavi. Sem odprla novo temo Nosorožec. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rak
Pridružen/-a: 27.06. 2013, 14:32
Prispevkov: 128
Kraj: Kranj
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
