|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 11 Jul 2013 23:47 Naslov sporočila: |
|
|
labia je napisal/a: | mfranc je zapisal:"Na drugi gredi, ki sem jo gnojil s kupljenim "kompostiranim gnojem" pa si še vedno niso čisto opomogli. Svinjarije, ki jo prodajajo pod tem imenom pa ne kupim nikoli več . "
Hahah, vidim, da je ogorčenje veliko. Imam na sumu kompostiran hlevski gnoj. Pred dvemi leti ( ali tremi) sem to zadevo prvič kupil ( kar nekaj vreč) .
Prvo leto je bila zadeva kvalitetna, celo kup tenkih - menda kalifornijskih glist je bilo notri. Te sem potem kar naselil v kompostnik.
Rastline so še kar rasle.
Potem sem naslednje leto spet to kupil. Glist ni več bilo v vreči , sem pa fasal strune. Kar je še huje, se mi zdi, da sem dobil tudi neko plesen, ki se je še zdaj ne znam znebiti. Rastline sicer v štartu krenejo, potem se pa zadeva ustavi in brez dodatne pomoči imam občutek, da bi kar nekako shirale, kljub temu da dognojujem.
No, sedaj se že drugo leto borim z nekakšno plesnijo in nič ne pomaga. Vztrajam samo v organskih pripravkih, bolezen pa tudi vztraja. Se bojim, da bom spet predčasno zaključil sezono in vse nekam zmetal.
Na srečo sem za posode s čiliji kupil valnetinovo EKO zemljo, ki pa je začuda odlična in jo lahko samo prehvalim. Je pa precej draga. Tista manjša vreča je okoli 8€.
Če koga zanima je sestava te zemlje taka, kot piše tu:
http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-zemlje-substrati/category/zemlje-substrati/article/.2302
Pri paradižnikih v plastenjaku pa sem se lotil brutalne metode zdravljenja zemlje in dognojevanja. Kar bo pa bo.
Torej tukaj je enostaven recept brutalne metode pitanja rastlin:
Opisal bom najnovejši poskus, ki ga izvajam na svojem vrtu, predvsem na paradižnikih . Poleg foliarnih korekcij z PROTIFERT fosfit K ( sedaj, ko so že plodovi na sadikah), občasno tudi s tekočim železom, sem se odločil močno prehraniti rastline tudi preko korenin.
Idejo sem dobil, ko sem videl kako mi občudoječe raste sadika paradižnika in paprike na kompostnem kupu, kjer je obilica hranil. Dobro prehranjena rastlina je namreč eden od pogojev za zdravo rast, brez bolezni in vseh tegob, ki jih imajo kilave sadike.
V svoj kompostnik poleg rastlinskih ostankov, olupkov kave, jajčnih lupin, kartona, šote, vermikulita, peska,…. dodajam tudi priboljške: biogreno, sladkor, oglje, kvas, jogurt , mleko, kislo zelje … vse z namenom ustvariti pogoje za razvoj različnih koristnih bakterij.
Recept je očitno uspešen, saj nenamensko zrasla sadika paradižnika bujno in zdravo raste, zraven pa se bohoti ena od paprik in tudi melisa. To se vidi na fotografiji pripeti na koncu teksta.
Drug razlog za poskus pa mi je dal travnik, kjer ga lastnik gnoji pred dežjem s tisto vsem znano smrdečo cisterno. Že po enem tednu je tam trava neverjetno temno zelena in bujne rasti. Očitno ji zalivanje z močnim koncentratom samo koristi in predvsem hitro deluje.
Kako sem se torej lotil tega v svojem vrtu. Odločil sem se za organsko zadevo. Potrebujemo dva kanistra ( zalivalki) velikosti cca 10 litrov vsaka. V eno natrosimo BIOGRENO ( http://www.unichem.si/bio_vrt/organska_gnojila/izdelek?prid=114 ) - pelate od 1/4 do 1/3 oziroma 2 do 3 litra. Nato jo napolnimo z vodo do vrha.
Pustimo čez noč, da se pelati zmehčajo. Naslednji dan pustimo na soncu, da se vse skupaj pregreje in občasno premešamo.
Za dokončno raztapljanje lahko premešamo tudi z vrtalnim strojem , ni pa to nujno. Po približno 24 urah ( nekaj ur gor ali dol) je čaj- koncentrat pripravljen.
Pred uporabo vsebino vedno premešamo, počakamo minuto ali dve, da se gosti del posede in v drugo zalivalko odlijemo cca 1 do 2 litra koncentrata. V ta dva litra dolijemo vodo , da je zalivalka polna ( torej še cca 8 litrov).
Tako pripravljena mešanica je svetlejše barve in je videti približno barvi ruskega čaja. S tem potem zalivamo rastline.
Ko porabimo tekoči del koncentrata, enostavno dodamo še nekaj pelatov in dolijemo vodo, da se nov koncentrat naredi do naslednjega zalivanja.
Prednost tako pripravljene mešanice je, da je večji del dušika že ušel v zrak in ne vplivamo na povečano rast rastlin, ostali mikro in makro elementi pa so seveda v mešanici in BISTVENO hitreje dostopni, ker so že RAZTOPLJENI. Rastlina jih vsrka praktično v uri ali dveh.
Kako se bo vse skupaj obneslo in ali bodo učinki MOČNO opazni bom vedel po tednu ali dveh.
Tako sta videti paradižnik in paprika ( in tudi melisa), ki rasteta iz kompostnika:
Očitno uživajo v obilici hrane. |
Nazadnje urejal/a Plamenka 11 Jul 2013 23:53; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 11 Jul 2013 23:48 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | mfranc je napisal/a: | Na drugi gredi, ki sem jo gnojil s kupljenim "kompostiranim gnojem" pa si še vedno niso čisto opomogli. Svinjarije, ki jo prodajajo pod tem imenom pa ne kupim nikoli več . |
Kar sem rekel sem rekel . Že cel mesec in več vidim, da slaba rast (ob upoštevanju štartnih "paranetrov", to je zelo lepih sadik) paradajzev, paprik, jajčevcev na dveh gredah ni samo posledica slabega vremena.
Za ta gnoj lahko samo rečem, da je "malomorgen" kompostiran, v najboljšem slučaju je samo visoko koncentriran, da ne ugibam še o kakšnih slabših variantah. Koncentrat z ogromno dušika.
Na splošno sem vsako leto bolj previden pri uporabi organskih gnojil, sploh pri mešanju substrata za lončno vzgojo.
Takšnih ogromnih listov - Matina iz leta '11 - ne želim več videti pri naši hiši
Tudi biogreeno dajem zelo previdno, že njena sestava NPK 3:2:1 ni idealna, preveč dušika, ki ga je potrebno kompenzirati s PK gnojili. Uporabljam neke italijanske brikete 3:3:3, pa še te zelo previdno. Zelo varčno dodajam kar nekaj gnojil za paradižnike na bazi guana, vsi po vrsti imajo hudo velik delež dušika.
Delno se da previsok delež dušika kompenzirati z gnojili. Tekoče gnojilo Substral Naturen Bio ima razmerje 3:2:6 in dodano žveplo 2%, ki se ga že dolgo tretira kot četrti (za NPK) makro element.
Potem so še specialna gnojila z izrazitim poudarkom na fosforju in kaliju.
LP |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 11 Jul 2013 23:58 Naslov sporočila: |
|
|
labia je napisal/a: | mfranc imaš prav. Sedaj v tem času je potreben P in K bistveno več kot N.
Sam sem prešaltal iz biogrene na deltafert (stallatico). V bistvu gre za zelo podoben izdelek ( tudi pelati- mešan konjski , goveji, humificiran hlevski gnoj). Sestava je nekaj boljša:
Total organic Nitrogen (N) 3 – 4%
Total Phosphorus Pentoxide (P2O5) 3 – 4%
Total Potassium Oxide (K2O) 3 – 4%
Organic Carbon (C) of biological 25 – 28%
origin
Humified organic matter 43 – 48%
pH 6–7
Seveda pa priboljški pašejo zraven. Vse skupaj pa bolj koristim ko pripravljam svoje mešanice. S temi gnojili je res en velik križ. Najhuje je če si dodatno zaseješ neke čudne plevele in imaš potem še čuda dela.
Ravno sedaj delam poskuse z kompostnim čajem ( in pričakujem, da večina dušika izhlapi) iz deltaferta - ki ga zdrobim z vrtalnikom( lahko bi pa v čaj dal svoj narejen kompost ali kaj podobnega).
To je cela znanost pripraviti kvaliteten čaj. Naročil sem si še kompresorček (akvarijski), da bo čaj brbotal 24 ur. Menda potem mešanica diši, ker se namnožijo bakterije, ki za razmnoževanje rabijo kisik. Tiste druge, ki ga ne rabijo povzročajo smrad (gnitje) in so menda škodljive.
Tudi čas "kuhanja" je sila pomemben. Prvo uro dobimo iz recimo 5000 bakterij 10.000, že v naslednji uri pa 20.000 in tako naprej do zadnje ure ko iz 1 milijona dobimo 2 milijona bakterij.
To pomeni, da so zadnje ure BISTVENE.
Vse skupaj ne sme biti na toplem- soncu itd....Porabiti pa moramo takoj, ko nehamo vpihovati zrak, ker drugače koristne bakterije odmrejo.
Sploh je pa nevarno da se prične neke sorte alkoholno vretje in dobimo alkohol, ki pa je poguben za rastline.
Se bom že naučil in po upam uspešnih testih kaj več zapisal. |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 11 Jul 2013 23:59 Naslov sporočila: |
|
|
polarbear je napisal/a: | Glede kompostnih čajev...sam se z tem ukvarjam že kakšni 2 leti.
Uprabljam kanto od Jupola,poceni akvarijsko črpalko z prav tako poceni razpršilnim kamnom.
Natočiš vodo,pustiš da se zrači 24 ur(z vklopljeno črpalko),ali uporabiš deževnico,izvirsko vodo,potem dodaš starter bakterije(domač kompost,deževnikov kompost....)+hrano da se bakterije razmnožijo(melaso,sladkor,..)
Pustiš da brbota 24 ur in takoj porabiš za zalivanje ali foliarno gnojenje.
Nastala čorba,če uspe bo imela lep duh po zemlji in se bo kar konkretno penila.Tudi predolgo brbotanje ni priporočljivo,ker se začnejo namesto bakterij množiti amebe ,ki te bakterij popapcajo
.
Super uporabno za vzgojo sadik in inokulacijo namešane zemlje za lonce.
Ni možnosti za predoziranje,ker rastlinam ne dodajaš gnojila,ampak bakterije,ki živijo v simbiozi na koreninah rastlin.
Če koga tematika zanima bolj podrobno,naj si naroči knjigo z naslovom,ki je v mojem podpisu |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 12 Jul 2013 00:00 Naslov sporočila: |
|
|
labia je napisal/a: | juglans, v principu je tako, da se vsako uro (približno) količina bakterij pomnoži z 2 ( torej podvoji). Zdaj koliko je začetno število sem napisal le kot primer.
Zakaj so pomembnejše zadnje ure?
Ker se v 24-ti uri poveča število bakterij za več milijonov napram prvi uri, ko se le za nekaj tisoč.
Zakaj je to pomembno?
Ker aerobne bakterije poleg zraka rabijo tudi hrano. Zadnje ure jim hrane lahko zmanjka ( ker jih je "preveč") Zato dodajamo sladkor (melaso).
Za kaj se tako pripravljen čaj uporablja?
Za izboljšanje zemlje, naselitev mikroorganizmov, ker jo oživimo po uničenju z umetnimi gnojili. Škropimo tudi po listih in dosežemo s tem tudi boljšo obrambo rastlin pred boleznimi.
Kaj sploh nastane v kompostnem čaju?
Poleg koristnih bakterij so tudi njihovi produkti, encimi, proteini. Dober čaj se pozna po tem, da je na vrhu pena in "čaj" je temno rjave barve, kot črna kava.
Polarbear je dokaj dobro zapisal postopek. Akvarijska črpalka je dobra vsaka, bolje pa je če ima pretok vsaj 250 litrov na uro. Voda mora namreč brbotati, občasno jo premešamo.
ČIsto drugo teorijo pa ima znani Praxxus, ki objavlja vrsto youtube -video prispevkov o vrtnarjenju. Njegov recept za kompostni čaj je brez vpihovanja zraka:
http://www.youtube.com/watch?v=GCbeALuAYsg
Meni sicer ta metoda ni čisto OK.
Dobre so tudi take zračne črpalke (kompresorji) z dvemi ali 4 izhodi in na njih damo istočasno do 4 večje razpršilne kamne. Cene črpalk, ki ustrezajo so cca 20€, cene razpršilnih kamnov ( 15cmx2cmx3cm -modri) pa cca 2€ za kos.
Uglavnem če koga tematika bolj zanima je tukaj ena spletna stran, kjer se da marsikaj prebrati:
http://www.compostjunkie.com/making-compost-tea.html
Ta spletna stran pa je vrhunska in dejansko daje odlične napotke in odgovore na marsikaj. |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44 Prispevkov: 2431 Kraj: Žiri - NM
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 07:42 Naslov sporočila: |
|
|
Biogrena je iz ostankov delov teles živali in zato neuporabna za zelenjavni in sadni vrt. Poleg nje še ena, mislim da se imenuje BioAlda.
Vir: ekološki sadjar
Na žalost se je kupila celo vrečo. A sem se nasmodila! Ko sem prodajalca vprašala, v čem je razlika med množico ponudbe različnih proizvajalcev (v branje deklaracije nisem šla), je rekel, da ni skoraj nobene. Potem pa izvem, da je ravno moj izbor iz delov teles živali in ne njihovih iztrebkov! _________________ Lp, Živa |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15 Prispevkov: 356 Kraj: NM 243 m n.m.
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 08:30 Naslov sporočila: |
|
|
OK živa, zdaj pa ne vem komu naj verjamem
Na spletni strani proizvajalca piše:
Plantella Biogrena
Visokokakovostno organsko gnojilo rastlinskega izvora, ki vsebuje vsa glavna hranila za življenje rastlin ter mikroorganizmov, ki biološko aktivirajo tla........
Komu verjeti: prodajalcu ali proizvajalcu???
Spletna stran proizvajalca, kjer točno opiše BIOGRENO je tukaj:
http://www.unichem.si/bio_vrt/organska_gnojila/izdelek?prid=114 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 08:43 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem bila tudi začudena pred časom, a se potem, priznam, nisem poglabljala. Ta vreča gre pod vrtnice, itak. _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 09:07 Naslov sporočila: |
|
|
živa je napisal/a: | Biogrena je iz ostankov delov teles živali in zato neuporabna za zelenjavni in sadni vrt. |
Zakaj bi bila pa zato neuporabna? Tako ali tako gre za hranilne snovi, ki so posledica delovanja mikroorganizmov (razkrojevalcev na splošno, pravzaprav, med katerimi je tudi cela vrsta živali, brez katerih v naravnem krogu kroženja snovi ne gre). Ko pa smo na nivoju molekul in ionov, pa ni več pomembno, od kod je neka molekula. V naravi obstaja kroženje snovi, ki nikakor ni omejeno le na zaprte krogotoke znotraj skupin organizmov (recimo rastlin), ampak je globalno in so v njem soudeleženi prav vsi predstavniki živih bitij na Zemlji. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15 Prispevkov: 356 Kraj: NM 243 m n.m.
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 10:43 Naslov sporočila: |
|
|
živa je napisal/a: | Biogrena je iz ostankov delov teles živali in zato neuporabna za zelenjavni in sadni vrt. |
Ja, metuljc se strinjam s tvojo razlago v nadaljevanju. Tudi, če bi šlo za en del živalskih ostankov ni s tem nič narobe. Nasprotno.
Ob tem pa je en pomislek glede vegeterijancev, ki jim to verjetno nebi bilo všeč, čeprav potem jedo rastlino. Vrag vedi, ko ima vsak neka svoja merila. Upravičeno ali ne.
Sem pa po dolgem brskanju na internetu zasledil nek zapis, za katerega ne vem koliko je verodostojen in sem si ga shranil zase v arhiv ( žal zdaj ne najdem URL-ja). Je pa zelo logičen in verjeten.
Je pa bilo zapisano tako:
"Biogrena je naravno gnojilo, izdelano iz klavniških ostankov živalske krme, ki je ob klanju ostala v prebavnem traktu, kosti in rogovja. V tovarniških obratih za izdelavo a organskih gnojil te ostanke zmeljejo in termicno obdelajo, da odstranijo nevarnost širjenja patogenih organizmov. Ko se v tej masi namnožijo drobnoživke na 22 milijard v gramu, biogreno briketirajo, osušijo in spakirajo. V primerjavi z biopostom, ki vsebuje okoli 2 milijardi drobnoživk v gramu mase, in hlevskim gnojem z 800.000 drobnoživkami je biogrena najaktivnejše organsko gnojilo."
Tudi v tem primeru ne gre za dele živali ampak za zeleni del iz črevesja, ki je že delno fermentiran in tako samo pridobi na kvaliteti ( v bistvu iztrebek, ki še ni bil iztrebljen). Tako ni potrebno pobirati "dreka" po hlevu za nabiranje surovin.
Meso verjetno raje pojemo kot zrezke in ne delamo biogrene iz kremenadlov.
Ker ne verjamem, da bi proizvajalec, ki navaja, da gre za rastlinsko predelavo zavajal potrošnike. Kupci pač moramo biti seznanjeni z resničnim izvorom surovin ne glede na razlog zakaj si to želimo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marjeta
Pridružen/-a: 07.06. 2013, 13:09 Prispevkov: 297 Kraj: blizu Sl. Bistrice, 700 mnm
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44 Prispevkov: 2431 Kraj: Žiri - NM
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 11:15 Naslov sporočila: |
|
|
Labia, ko bi bilo to res, bi bila na policah trgovin živa hrana, ne pa mašilo za človeške smetnjake po principu čim več zaslužka z najnižjimi stroški. kaj misliš, da črevesje očistjo ostankov nepredelane hrane, kot ga doma ob zakolu prašiča?! Sem ogromno preštudirala na temo hrane zaradi zdravstvenih razlogov in ugotovitve so grozljive. Zdrav človek je pa lahko smetnjak za vso to "hrano" trgovskih polic. G. Komat je po tem razmišljanju meni zelo blizu, Sanja Lončar z ostalimi sodelavkami pa tudi.
Normalno, da zrezki ne bodo pristali v Biogreni, ostanki delov teles živali so tisti deli, ki jih nam ne prodajo v obliki hrenovk, paštet in čevapov, torej rogovi, kremplji, kljuni, kopita...
Ker se verjetno vsi trudimo imeti naravno hrano iz naših vrtov, sem to omenila. Vsaj meni je to cilj, čeprav na hrano goveda, kjer kupim gnoj, ne morem vplivati. Ampak bo očitno bolje, da bom tiho v bodoče, ker se potem vsuje plaz po zahtevah o strokovnosti napisanega.
Za okrasno cvetje pa je to odlično gnojilo. Po moji laični presoji, seveda. Ker le-tega ne uživamo. _________________ Lp, Živa |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15 Prispevkov: 356 Kraj: NM 243 m n.m.
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 11:17 Naslov sporočila: |
|
|
O, hvala sarasara za link. Drugače pa kostna in rožena moka sta odlična dodatka, ki obogatita mešanico predvsem z fosforjem in kalcijem.
Živa saj ni bilo nobenega plazu po zahtevah o strokovnosti.
Samo razpravljali smo o surovinah- sestavinah za izdelavo Biogrene.
Tudi mene je zanimalo iz česa so narejeni briketi ( ker je bil izražen dvom o rastlinskem poreklu).
Sedaj, ko verjetno vemo iz česa je ( vsaj upam) je pa na vsakem, da se sam odloči ali jo bo uporabljal ali ne.
Skratka, odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku in je tolikaj lažja, ker smo prišli do neke verjetne sestave. To pa je bil cilj.
Kogar sestava moti je pač ne bo uporabljal, tistega, ki sodi drugače pa jo bo. Čisto enostavno. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 13:19 Naslov sporočila: |
|
|
labia je napisal/a: |
Ob tem pa je en pomislek glede vegeterijancev, ki jim to verjetno nebi bilo všeč, čeprav potem jedo rastlino. Vrag vedi, ko ima vsak neka svoja merila. Upravičeno ali ne.
|
Ja, samo upam, da potem tudi nobenega komposta in sploh ničesar ne uporabljajo. Ali pač? Ker deževniki so tudi živali, pa skakači, dvojnonoge,....
Ja, vsak ima svoja merila, eni so si jih sicer pripeljali do absurda, ampak - če me pustijo z mojim prepričanjem, bom vesela, jaz njih bom. Vse, kar sem zapisala, je samo v kontekstu širjenja obzorij.
Nazadnje urejal/a metuljc 26 Jul 2013 14:03; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
stara postaja
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 07:33 Prispevkov: 1170 Kraj: blizu Ptuja
|
Objavljeno: 26 Jul 2013 14:00 Naslov sporočila: |
|
|
Metuljc, saj se ne splača. Pri nekaterih pač gre pretiravanje so skrajnih meja. _________________ zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|